Ste morda že kdaj pomislili kako bi bilo, če bi imeli predmeti z vsakdanjega življenja dodano hitro povezavo do Wikipedije? Dopolnjena resničnost je ena izmed tistih tehnologij, ki bo zaznamovala naša življenja v prihodnosti. Čas, ko bo potrebno predmet le hitro oplaziti s kamero na mobilniku in že imeti vse informacije na dlani, se približuje z veliko hitrostjo. Pred komercialnim razcvetom vizualnega iskanja, kot ga trenutno lahko preiskušamo z Google Goggles ali Layarjem, se nam obeta še preporod črtne kode, tokrat v dvodimenzionalni obliki.
Kaj je QR?

QR ali quick response kode so dvodimenzionalen zapis v obliki matrice, najdemo jih v obliki kvadratnih oznak različnih velikosti. Kode so prilagojene tako, da jih lahko s pomočjo kamere in ustrezne programske opreme preberemo z mobilniki. Zapis lahko vsebuje precej več podatkov, kot črtne kode, ki so trenutno v uporabi. Pogosto se uporabljajo za prenos url naslovov, besedil, vizitk in podobno.

Vse skupaj se je začelo leta 1994 na Japonskem. Podjetje Denso-Wave jih je razvilo za sledenje sestavnih delov vozil v avtomobilski industriji. Javnost je QR kode medse sprejela šele po tem, ko so mobilni operaterji na mobilnike pričeli masovno nameščati programsko opremo, potrebno za branje kod. Po tem so se QR kode začele množično pojavljati v časopisih, revijah, na oglasnih panojih, elektronskih letalskih vozovnicah, spletu, televiziji, vizitkah, hamburgerjih in najbrž še marsikje. Preostali del sveta z Japonsko ni delil pretiranega navdušenja. Pravzaprav si upam trditi, da se večina prebivalcev Slovenije v svojem vsakdanjiku še ni srečala s QR kodo, kaj šele da bi jo prebrali z mobilnim telefonom.

QR kode so še posebej zanimive na področju marketinga. Oplemenitijo lahko tiskane oglase, spletne strani, video posnetke in nenazadnje prodajne police v trgovinah. Pojem hardlink (trda povezava) označuje referenco fizičnih objektov z informacijami s spletnih strani. Ne samo, da lahko na takšen način v kampanjah dosežemo večjo vpletenost populacije, uporaba QR kod lahko oglaševalcem ponudi metodo merjenja uspeha (kot nekakšen CTR).

Med vsemi kampanjami in produkti, ki se poslužujejo QR kod, je morda še najbolj bizarna in groteskna storitev Memorial Tags, ki omogoča da opremimo nagrobnike svojih najbližnjih s QR kodo. Ta ob skeniranju popelje na spletno stran preminulega, kjer lahko prek mobilnika ali računalnika obujamo spomine, gledamo fotografije, omogočena je tudi gradnja družinskega drevesa. Si predstavljate storitev M:Nagrobnik?

Prepričan sem, da se bo ob občasnem razcvetu QR kod pojavila še marsikatera kreativna in uporabna rešitev. Vendar ne smemo pozabiti morda najpomembnejšega dejstva. Nihče se zjutraj ne prebudi in pomisli "Ah kako lep dan, idealen za skeniranje QR kod!"

Nekaj povezav, kjer si lahko naložite QR čitalnike:

http://reader.kaywa.com/

http://www.i-nigma.com/getreader.asp

http://www.beetagg.com/downloadreader/default.aspx

Medtem ko svet še vedno čaka na veliki preboj mobilnega bančništva, se v Keniji na tem področju že nekaj let obračajo milijonski zneski.

Sistem brezgotovinskega plačevanja M-Pesa je začel obratovati marca leta 2007 v sodelovanju skupine Vodafone in Safaricoma, največjega mobilnega operaterja v Keniji. Storitev omogoča prenos denarja med posameznimi uporabniki, nakupovanje pri številnih prodajalcih (skoraj 15.000), zakup količine pogovorov in celo dvig denarja. Vse preko SMS sporočil.

V deželi, kjer večina prebivalstva nima bančnega računa, je plačevanje z mobilnikom za mnoge postala edina rešitev brezgotovinskega trgovanja. Od skupno 39 milijonov prebivalcev je število uporabnikov storitve M-Pesa oktobra lani doseglo dobrih 8,5 milijonov. Navdušujoče statistike.

M-Pesa (pesa v kiswahiliju pomeni denar) je na voljo vsem uporabnikom Safaricoma, tako predplačnikom, kot naročnikom. Uporaba storitve je brezplačna, potrebna je le registracija in namestitev aplikacije na SIM kartico. Uporabniki nato pri pooblaščenih agentih lahko napolnijo svoj račun in s tem denarjem trgujejo.

Agentje služijo tako, da sprva prejmejo pol dolarja provizije ob registraciji uporabnika, nato pol dolarja ob prvem pologu denarja na račun, svoj delež provizije pa dobijo tudi ob posameznih transakcijah. V večini primerov je nudenje storitev M-Pesa za prodajalce le dopolnilna dejavnost. Skoraj vsak ima poleg še trgovino, bencinsko črpalko, ali ponuja zakup minut pogovorov.

Transakcija poteka tako, da uporabnik pošlje SMS z določenim zneskom, ki se položi na prejemnikov račun. Zagotovljena je 24 urna pomoč naročnikom, kamor se lahko obrnejo tudi v primeru napak pri pošiljanju. Za zaščito pred zlorabami pa je poskrbljeno s PIN kodo.

V Sloveniji se lahko zahvalimo Moneti, da je naše mobilnike spremenila tudi v denarnice. Zanimivo bi bilo videti, kakšen vpliv bi imela možnost transakcije sredstev med uporabniki Monete in ne samo plačevanje na posebej opremljenih plačilnih mestih. Prepričan sem, da bi tudi možnost dviga denarja z Moneto doživela odličen odziv javnosti. Je ovira zakonodaja, ali zgolj pomanjkanje interesa?

še statistike, za vse ki preprosto ne zmorete brez :) (pdf)